Tradicija

Naša kmetija se že tradicionalno ukvarja z živinorejo in poljedelstvom. Vso krmo pridelamo doma, ter tako pridobimo najboljšo krmo za naše živali. Zaradi klimatskih sprememb ter modrosti, ki so jo premogli naši predniki, smo opustili intenzivno rejo. Pridelavo koruze smo opustili ter se vrnili k seneni krmi ter žitom. Vse skozi pa smo skrbno ohranjali naše recepte za pripravo domačih dobrot ter suhomesnatih izdelkov. Naše recepte smo prvič postavili na preizkus, ko smo leta 2011 odprli obrat za predelavo mesa. Vsi naši izdelki so tako izključno iz proizvodov naše kmetije, ker le tako lahko zagotovimo najboljšo kvaliteto. Poleg odličnega doma vzrejenega mesa boste v naših izdelkih našli še sol, poper ter česen. V naših izdelkih boste zaman iskali aditive, emulgatorje ter ojačevalce okusov. Da pa so naši izdelki kvalitetni pa so nam potrdili tudi na Dobrotah slovenskega kmetij, kjer smo v letu 2014 prejeli zlato priznanje za Grabnerjevo salamo.

Zgodovina

Kmetija se nahaja v nižjem delu naselja in ima za svojo lokacijo precej ravnih in za poljedelstvo primernih površin. Kot je razvidno iz Franciscejskega katastra iz leta 1825 je kmetija imela poleg hiše še marof, kaščo, kozolec in svinjak. Po informacijah, ki se prenašajo iz roda v rod, so predniki med leti 1850–1860 prenovili vsa poslopja, potrebna sredstva pa so dobili s prevažanjem pošte do Trsta. Postavitev stavb, kot je razvidno že iz Franciscejskega katastra iz leta 1825, je zaključevalo dvorišče, ki je ostalo vse do danes.

Po družinskih pripovedih naj bi najprej bila postavljena hiša, ki ima pravokoten tloris z značilno zasnovo za ta del Slovenije. Marof je v prvotni zasnovi pravokotne oblike s tremi enakimi deli v pritličju, danes pa je osnovni tloris podaljšan na severu s hlevom, na jugu pa z nadstreškom. V pritličju zidana stavba, ki je služila za hleve in temu potrebne prostore, je bila v nadstropju namenjena spravilu krme. Tako je sredinski del bil v celoti lesen, desno in levo pa je bil pozidan. Na jugu, kjer so dostopi do prostorov, je lesen gank, ki je bil dodatno zaščiten s podaljšano streho. Kašča po obliki spominja na hišo, vendar je sprednji hodnik na severu, ki se odpira proti dvorišču, narejen s tremi oboki in stebri. Ker je ta objekt na kmetiji služil tako spravilu pridelkov kot tudi bivanju nekaterih članov velike družine, je bila kašča tudi zato mogočneje oblikovana. Na kmetiji, nekoliko oddaljeni od osnovnih stavb, je bil postavljen tudi kozolec. Današnji kozolec je bil kupljen razstavljen in ponovno sestavljen na mestu, kjer je pred tem stal prvi kozolec, ki je pogorel zaradi udara strele. V sklop kmetije spada tudi kapela, ki je bila postavljena leta 1913.

Na robu Savinjske doline, ki je znana po pridelavi hmelja ter pivovarstvu, pa se je ta kultura prav tako razvila. Vsaka kmetija je imela po par sadežev, s sosedsko pomočjo pa so le tega tudi posušili. Tudi naša kmetija je gojila to žlahtno rastlino, ki ji tu pravimo zeleno zlato. V začetku je pridelovanje in obiranje potekalo ročno, z leti pa so prišli tudi sodobni stroji. Naša kmetija je tako Leta 1994 postavila sušilnico hmelja, v poznejših letih smo bistveno povečali proizvodnjo, v letu 2002 pa smo proizvodnjo zaradi bolezni v nasadih dokončno opustili.

Delo na kmetiji je vseskozi bilo zahtevno, zato so bili na kmetiji nepogrešljivi tudi delovni konji. Z njimi so si pomagali pri obdelovanju polj ter hmeljišč, vendar pa v celoti ni odpravilo ročnega dela. Vse skozi je tehnika napredovala, večji preskok pa je dosegla na naši kmetiji malo pred začetkom druge svetovne vojne, ko je v hiši prvič zasvetila žarnica. Od takrat naprej pa se je kmetija vse bolj modernizirala, z nakupom prvega traktorja leta 1969 pa so opustili tudi rejo konj.

Po opustitvi hmeljarstva, smo se posvetili živinoreji in v največjem obsegu smo imeli na naši kmetiji 120 glav goveje živine, danes pa smo to število prepolovili. Z izgradnjo novega hleva smo se preusmerili na prosto rejo ter tako izboljšali ugodje krav in teličkov. Z letom 2011 smo se odločili da bomo doma vzrejeno meso tudi predelali ter tako povečali še stalež prašičev, ter jih tako letno vzredimo okoli 40. Z povečanjem obiska ter željami po degustaciji naših izdelkov, smo za vas v letu 2014 odprli tudi degustacijsko sobo, Stara štala, kjer lahko poizkušate naše izdelke.